Zdravi na dopustu
<![CDATA[Da se bomo na dopustu odpočili in si nabrali novih moči, moramo poskrbeti, da nam ne ponagaja zdravje. Ker poletno vreme in kraji, kjer preživljamo proste dni, prinašajo nekaj dodatnih tveganj, je dobro, da se spomnimo, čemu posvetiti posebno pozornost.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za vroče poletje pripravili nasvete za brezskrbne aktivnosti, predstavljamo ključne točke za zdravje.
Najpogostejša zdravstvena težava potnikov je potovalna driska zaradi zaužitja onesnažene hrane in vode. Pred potovalno drisko se lahko zaščitimo z doslednim umivanjem rok, še zlasti po uporabi stranišča, pred pripravo hrane in pred jedjo. Poskrbimo, da vselej zaužijemo primerno toplotno obdelano hrano in varno pitno vodo oziroma druge pijače.
Varno plavanje in kopanje
- Plavajmo glede na svoje plavalno znanje, ne precenjujmo se in ne oddaljujmo se preveč od obale.
- Pred kopanjem preverimo temperaturo vode, si vzamemo čas za prilagajanje, saj premrzla voda lahko povzroči krč.
- Pred skakanjem v vodo preverimo, ali je voda dovolj globoka in kakšno je dno na mestu, kjer bomo skakali. Zaradi varnosti naj bo prvi skok v vodo na noge.
- Ob nenadnem poslabšanju vremena gremo čim prej iz vode.
- Na čolnu ali jadralni deski uporabljajmo atestirane rešilne jopiče ne glede na dolžino potovanja, velikost čolna ali plavalne sposobnosti.
- V vodo nikoli ne hodimo pregreti, ampak se zmočimo postopoma.
- Ob obali otrok nikoli ne puščamo brez nadzora, ampak jih imamo na očeh tudi v plitki vodi.
Spremljajmo opozorila glede vsebnosti ozona v zraku, saj prevelike koncentracije neugodno vplivajo na dihalne poti.
Živalski piki
- Piki čebel, os, sršenov, škorpijonov, stonog, komarjev in meduz so boleči, nevarni pa le, če nas žival piči v usta ali žrelo oziroma če je človek na pik alergičen.
- V naravi raje uporabljajmo kozarce ali pijmo po slamici, saj pogosto pride do pika, ko s sadjem, medom ali marmelado pogoltnemo tudi oso ali pa jo spijemo s pijačo.
- Če smo utrpeli pik v usta ali žrelo, dajemo na vrat, brado, usta hladne obkladke in takoj poiščemo zdravniško pomoč.
- Takoj poiščemo zdravniško pomoč tudi pri znakih alergije: obsežna oteklina na mestu pika, izpuščaj, otekanje obraza in vratu, zoženost grla, piskanje v pljučih in oteženo dihanje, slabost in bruhanje, omotičnost, izguba zavesti.
- Ne pozabimo na zaščito pred klopi!
Izogibanje pretiranemu sončenju
- Soncu se izogibajmo med 10. in 16. uro. Če se le da, ta čas preživimo v senci.
- Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.
- Oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom.
- Kreme in geli za zaščito pred soncem služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine, in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več.
- S kremo za sončenje se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Kremo ponovno uporabimo vsake 2–3 ure oziroma takoj po kopanju, obilnem znojenju ali otiranju z brisačo.
- Zaščitno kremo je treba nanesti v dovolj debelem sloju: na vsako okončino, trup in hrbet ter glavo z vratom nanesemo po 1 čajno žlico kreme, otroci nekoliko manj.
- Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa in ustrezno prilagodimo zaščito (na spletni strani ARSO). Vrednost indeksa 5-6 izraža zmerno, 7-9 visoko, višje vrednosti pa zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja.
Članek je v celoti objavljen v reviji Eko dežela, avgust16]]>
